AIM: start



FRI, 16 MAR 23:00:00 GMT

Trgovina z ljudmi

Italija sredi Bosne

Bosna in Hercegovina je končno našla svoje mesto v globalnem gospodarstvu. V svetovni delitvi dela se nekateri ukvarjajo z računalniki, drugi z avtomobili, Bosancem in Hercegovcem pa je pripadla trgovina. Trgovina z ljudmi.

Pod okriljem noči se kombi z ugasnjenimi lučmi zaustavlja na vzporedni cesti. Po večurni vožnji z bolečimi nogami iz kombija izstopi deset oseb z malhami in se zmedeno obrača na vse strani. "Vidite tisti gozd. Tu je Italija, vendar morate hitro teči preko, da vas ne ulovijo italijanski graničarji," pojasnjuje lokalni vodič svojim sopotnikom vstopajoč v svoj kombi, ki se sedaj prazen vrača po isti poti, po kateri je prišel. Medtem ko silhueta kombija izginja v mraku deset moških, žensk in otrok teče do obljubljene dežele. Dosežejo gozd, poskušajo se orientirati in nadaljujeo pot proti svetlobi naselij, ki jih vidijo v daljavi. Po nekaj sto metrih jih zaustavi policijska patrulja. Medtem ko se poskušajo sporazumeti s policisti spoznajo, da so prevarani. Nahajajo se samo petdeset kilometrov od Sarajeva in nekaj sto kilometrov od italijanske meje! O posrednikih, ki so za potovanje celotne skupine do Italije plačali 25 000 DEM ni niti glasu, prav tako je neznano kam izginil njihov denar. Brez denarja, dokumentov in upanja jim ostane le to, da v sprejemnih centrih v BiH čakajo na vrnitev v svojo domovino.

To je samo ena od nekaj deset tisoč zgodb o ilegalnih imigrantih, ki poskušajo preko BiH priti do držav Evropske Unije. Tisti, ki so se za to uslugo obrnili na lokalne prevarante ostajajo brez vsega, "srečnejši" so ujeti pri prehodu hrvaške meje. Vendar pa si resnejši mafijaši takšnih šal ne privoščijo, posel je posel in tisti, ki plača, bo najverjetneje res dospel na svoj cilj, najbolj pogosto do Italije. Svoje "blago" kriminalci prenašajo s čolni, skrito v dvojnih oplatah, šleperjih, hladilnikih ali pa jih vodiči pod okriljem noči vodijo preko mejne črte. Dežela z "mehkimi" zunanjimi in "trdimi" notranjimi mejami je postala idealni tranzitni center za desetine tisoče ilegalnih emigrantov, ki poskušajo priti do "obljubljene dežele" - EU. Da je tihotapljenje ljudi preko Balkana postalo resen evropski problem, je potrdila tudi napoved predsednikov vlad Velike Britanije in Italije, Blaira in Amata, o pošiljanju specialnih ekip, sestavljenih iz policijskih in imigracijskih uslužbencev v BiH, ki bi na mestu dogodka poskušali zaustaviti imigrantski val z Vzhoda.

Zahodni Balkan oziroma področje nekdanje Jugoslavije je glavni center donosnega ilegalnega "biznisa." Po ocenah strokovnjakov v dežele EU letno ilegalno vstopi skoraj pol milijona ljudi, od katerih vsak deseti v EU pride preko BiH. V balkanski džentlmenski delitvi interesnih sfer je sprejemanje Kitajcev monopol srbskih kriminalcev, z Iransci ali Turki se ukvarjajo bosanski kriminalci, za Kurde skupno skrbijo črnogorski in bosanski mafijaši, Albanci pa se znajdejo sami. Od dosedanjega brezviznega režima, ki ga imajo balkanske države s posameznimi deželami na vzhodu, Srbija s Kitajsko, BiH pa s Turčijo in Iranom so doslej največjo korist imeli prav organizatorji ilegalnih transportov ljudi v zahodno Evropo. Glede na to, da je cena za uslugo ilegalnega transporta v povprečju okoli 5000 DEM po osebi neuradne ocene predvidevajo, da je letni zaslužek s tem poslom v BiH večji od 200 milijonov DEM.

Stavek, da "vse poti vodijo v Rim" zato v nekoliko spremenjeni obliki velja tudi za Bosno, še posebej za imigrante z Bližnjega in Srednjega vzhoda, ki v Evropo prihajajo preko te države, v katero legalno vstopajo in iz nje ilegalno izstopajo. Da je BiH postala center ilegalnega transporta ljudi v članice EU že od nekdaj vedo vsi v tej deželi. Res ni potrebno biti Sherlock Holmes, da bi prišli do sklepa, da se nekaj čudnega dogaja s "turisti", ki v BiH prihajajo iz Turčije in Irana. Tako je od julija lanskega leta samo preko sarajevskega letališča v BiH vstopilo 30 535 državljanov Irana, Turčije, Indije, Bangladeša in Kitajske. Do začetka tega leta jena letališču tedensko pristajalo letalo, do zadnjega kotička polno s potniki iz Irana. Ob vrnitvi je bil prazen. In tako iz tedna v teden. V istem času je BiH zapustilo 5 826 potnikov iz že omenjenih dežel, zato se predpostavlja, da je nekje "izginilo" 24.000 "turistov". Resnici na ljubo je treba reči, da Bosna in Hercegovina pravzaprav ni znana kot priljubljena turistična destinacija, zaradi česar lahko sklepamo, da so turistični motivi teh potnikov malo verjetni. Tudi gospodarstvo je na kolenih, zato ni verjetna niti možnost, da gre za invazijo tujih investitorjev. Niso se nastanili v BiH, niso se vrnili domov, v preteklih letih pa na tem prostoru na srečo ni bilo naravnih katastrof v obliki potresov, vulkanskih izbruhov ali podobnih kataklizem, zaradi katerih bi bilo na desetine tisoče mrtvih. Torej ni dvoma, da so ti "turisti" ilegalno odšli iz BiH. V deželi, ki ima 42 legalnih in 400 nelegalnih mejnih prehodov to tudi ni nek poseben problem.

Edino kar preseneča je odsotnost kakršnekoli resne pobude domačih oblasti, da se ta nelegalna trgovina v BiH zaustavi. Ceprav vsi vedo, kaj se dogaja, uradno - nihče ne ve nič. Zahodni diplomati bolj ali manj odkrito namigujejo na povezanost visokih politikov s kriminalci v tem izjemno profitabilnem poslu. Šele po ostrih pritiskih iz EU je BiH od začetka tega leta uvedla vizume za državljane Irana. Rezultat je bil drastično zmanjšanje števila "turistov" iz te države. Ceprav bi morali v paketu uvesti tudi vizume za turške državljane so zaradi burnih reakcij v Ankari za sedaj odstopili od te ideje...

Ciniki bi lahko zlobno sklenili, da BiH skozi tihotapljenje ljudi izravnava svoje račune z zahodom. "Vi nam osiromašen uran, mi vam siromašne ilegalne imigrante." Organizatorji tihotapljenja ljudi iz dneva v dan seveda postajajo vse bolj bogati, dejansko pa zgolj zapolnjujejo neizkoriščene kapacitete v utečeni mašineriji tihotapljenja v BiH. Brez carine in davka v BiH namreč prihajajo cigarete, alkohol in kava, po isti poti pa odhajajo ilegalni imigranti, droga in orožje.

Pridobivajo spretni "podjetniki", izgubo pa imajo državljani BiH. Denar, ki namesto v proračunu konča svojo pot v žepih tihotapcev se meri v stotinah milijonih mark. Zato ker BiH velja za "razsadnik" ilegalnih imigrantov se lahko na prste ene roke naštejejo države, v katere lahko državljani BiH odidejo brez vizuma. Ce se bo nadaljevala sedanja praksa, bi se lahko zelo hitro zgodilo, da se BiH najde popolnoma izolirana s "sanitarnim kordonom" okoli svojih meja.. Najavljeni prihod specialistov za borbo proti ilegalni imigraciji iz Velike Britanije in Italije lahko pomaga pri reševanju tega problema, ne more pa ga odpraviti. Resnični nadzor nad 1666 kilometrov dolgo mejo BiH lahko zagotovi samo domača oblast, če to seveda resnično želi.

Šele ko se zapolnijo luknje na meji, skozi katero prihajajo ilegalni imigranti in tihotapsko blago lahko državljani BiH pričakujejo, da se bodo za njih odprle meje EU in da tudi sami občutijo, kaj je prava "Evropa brez meja."

Dražen Simić (AIM Sarajevo)